Tips 6
RAERIE 6: Frustrasjovne jïh faamohtsvoete leah sïejhme
Måerie, frustrasjovne jïh faamohtsvoete leah sïejhme domtesh, jïh gaajhkh eejhtegh dejtie demtieh. Jis datne geagkerh dellie maahta ov-jearsoes jallh vaarege sjïdtedh maanese, dutnjien jallh jeatjabidie.
Ussjedh datne kameram åtnah mij datnem filmede gåetesne. Dah domtesh, mejtie maanese vuesehth, jeatjah geervealmetjh edtjieh vuejnedh, jïh aaj maana gosse stuerebe sjædta. Gihtjh jïjtjemdh: Maam lin ussjedamme jis filmem vuartasjamme.
Gosse eejhteginie sjædta dellie dïhte stoerre jarkelimmie jieliedisnie. Faahketji ij dov tïjjem jallh åeremem stuvrh, jïh jis maana guhkiem njyjhke destie eejhtege maahta frustrasjovnem, måarehksvoetem jïh faamohtsvoetem damtedh. Daate eevre sïejhme domtesh, jïh seammalaakan aaj seknie domth paarrebielien vööste daan boelhken. Gyhtjelasse lea mejtie buektiehtibie dejtie domtesidie reeredh. Måerie, frustrasjovne jïh faamohtsvoete eah leah dan jïjnjh dan bïjre maam maana dorje, men guktie datne goh eejhtege ussjedh dov jïh maanan bïjre. Dej jeanatjommes biejjine, datne buektehth ussjedidh dov maanetje lea goh dah ellen jeanatjommes maana, jïh datne buerie eejhtege. Nåake biejjieh maahtah aelhkebe laejhtedh jïh mïelh ih leah nuekies hijven eejhtege. Dellie maehtebe aelkedh ussjedidh jis maana njyjhke dellie dïhte maam akt "mijjese" dorje, jïh mijjieh hujnies damtebe, jalhts mijjieh gujht daejrebe eevre sïejhme maanetje njyjhke. Åssjelh daate njæjhkome lea mij akt maam maana "dorje" munnjien, jïh manne leam nåake eejhtege, maehtieh båetedh. Daejstie åssjelijstie frustrasjovne jïh faamohtsvoete sjidtieh.
Dah jeenjemes domtoeh gosse jienebe hujnies jïh måarehks sjïdtedh enn byörebe. Dïhte lea gosse mijjieh gïehtjedimmiem dassebe jïh beltehks sjïdtebe jïh dah jeatjah eah daejrieh guktie sjædta, mij maahta nåake sjïdtedh maanatjidie. Dah jeanatjommesh mijjeste nåake domtesem åadtjoeh gosse vuejnebe maana bælla, mearan jeatjebh vienhtieh ij naan konsekvensh sjïdth.
Jïjnjh sijjieh gååvnesieh jïh hijven nedtesijjieh gusnie maahtah dåarjoem åadtjodh måeriem jïh frustrasjovnem gïetedidh. Nedtesæjrosne www.littsint.no namhtah materijellem gaavnh eejhtegidie mah sijhtieh måeriehaalvemem gïetedidh. Vuartesjh aaj "Viehkiem åadtjodh" åejviemenyesne bijjene åelkies bielesne.
Mujhtieh datne maahtah iktesth veeljedh guktie ussjedh jïh guktie edtjh dåemiedidh, jalhts ij eejnegen naemhtie damth. Maahtah aktem sïllem bååstede vaeltedh jïh vïhtesjh man eadtjohke leah, jïh jïjtjedh mujhtiehtidh dah jeanatjommes åssjelh man åvteste maana dorje guktie dorje, leah ov-saetnies åssjaldahkh jïh tjoeperdimmieh mejtie maahtah ih veeljh. Jis datne maanetjem måaratovvh, jïh vuajnah dïhte datneste bælla, dle vihkeles datne goh geerve almetje dïedtem vaaltah dan tsiehkien åvteste. Gosse maanetje ånnetji stuerebe sjædta, dellie dïhte ussjede maam akt båajhtode dejnie, gosse eejhtegh måarahtuvvieh. Daamtaj dah sijhtieh dïedtem vaeltedh dan darjomen åvteste, jïh jïjtjemse skåltoehtidh. Dellie hijven raerie jis datne maahtah aanteges mietie gihtjedh. Maanetje unnebe irhkelamme damta, jïh buerebe domtesh åådtje dutnjien goh eejhtege.
Jis datne haarjenh voejngehtidh maahta darjodh datne soelkedh jïh ih dan tjomperh. Jïjnjh ovmessie såarhth vuekieh voejngehtidh gååvnesieh. Akte dejstie dïhte maam mijjieh gåhtjobe voejngehth njieljieskaavhteginie, man ulmie lea voejngehtassefrekvensem jeatjahtehtedh jïh voejngehtassem gïehtjedidh. Ussjedh aktem njieljeskaavhtegem. Datne vuesiehtimmien gaavhtan maahtah guvviem, klaasem jallh maam akt jeatjah vuartasjidh. Voejngehth soejmelaakan mearan tjelmiejgujmie akten bielien mietie dåeriedieh. Nåhtedh medtie golme sekundh. Dan mænngan ih voejngehth golme sekundh, jïh vuajnah mubpie bieliem. Dan mænngan soejmelaakan voejngehth golme sekundh dan gåalmede bielien mietie jïh ih voejngehth golme sekundi raejesne jïh vuartesjh dan minngemes bielien mietie. Jåerhkieh goske damth datne soelkedh. Hijven saavredh gosse raeffesne. Dellie aelhkebe sjædta voejngehtassem darjodh gosse raessesne.
Gosse datne haarjenh dellie buerebe sjïdth. Voejhkelh jïh gaavnh aktem voejngehtæjjam mij hijven dutnjien sjædta!
Jis datne haarjenh voejngehtidh sååjhtoe datne maahtah soelkenidh, jïh naemhtie negatijve åssjelh jïh vaejvieh heerredidh. Gïerve domtesidie stuvredh? Soptsesth dan bïjre naakenidie, jïjnje viehkie gååvnese.
Sisvege daennie sæjrosne lea evtiedamme aktene laavenjostosne psykolååge Steinar Sunden gaskem. Vuartesjh aaj nedtesæjroem littsint.no - måeriehaalveme eejhtegidie.
