Tips 8
RAERIE 8: Bigkh maanan aajlam
Vuejnieh, soptsesth, laavloeh jïh stååkedh slïedtine. Dellie slïedten aajlam bigkh. Darjoeh dah biejjieladtje darjomh, goh maalestahkh jïh raajhpesemålsomh, goh darjomh mah aajlam bigkieh.
Vuartesjh maam maana vuajna jïh soptsesth dan bïjre maam vuejnien ("dïhte tjaebpies klabpa – datne dam sïjhth?"). Soptsesth maanan domtesi bïjre jïh jååhkesjh dejtie ("maahtah gujht ovvïssjeles sjïdtedh gosse guhkiem vuartah"). Gihtjh viehkien mietie healsoestasjovnesne jis daate gïerve.
Tïjje dehtie tsiehkeste gosse nåajsan 2 jaepiej raajan, gohtje 1001 laejhtehks biejjieh. Daan boelhken maanetje hijven stabijle geerve almetjh daarpesje juktie aajla maahta dan bööremeslaakan evtiedidh. Dïhte vihkeles darjomh utnedh mah aajlam bigkedh, jïh daelie maam akt båata mij maahta ammes årrodh: tennisem spealadidh dov slïedtine - dïhte hijven dan aajlese! Jeanatjommes ussjedieh onne tenniseraavram maam göökte almetjh aktine tenniseragkedtinie spealadægan. Åvtese jïh bååstede, dan varki! Raaktan guktie dïhte aktivyöki barkoe maanaj jïh eejhtegi gaskem byöroe årrodh juktie slïedten aajlam evtiedidh. Dah slïedth eadtjohkelaakan dej geerve almetjigujmie gaskesadta gosse guvlieh, tjïjrehtjieh, tjearoeh, svihtjieh jïh empatijem vuesiehtieh - eevre jïjtjeraarehke. Dah geerve almetjh seammalaakan darjoeh, jïh dan åvteste maanetjem vaestiedieh, gïrreminie, tjoejine, voejngehtassine jïh svihtjeminie. Naemhtie aktivyöki barkoe dijjen gaskemsh jåhta - åvtese jïh bååstede - eevre goh aktene tennisegæmhposne. Maam dov maana daarpesje lea nuekies kråavvoeh tennisespïelijem sjïdtedh juktie dan aajlam bigkie guktie sjïdtedidh.
- Slïedth tuhtjieh gieltegs veartenem goerehtidh, mohte maehtieh aaj nahkeren jïh sæjloes sjïdtedh. Vuartesjh mejtie dov slïedte hijven tråjjede jallh ij. Gosse dov slïedte hijvenlaakan tråjjede - pryövh veartenem vuejnedh slïedten tjelmiejgujmie, jïh soptsesth dan bïjre maam vuajnah. Jis maanetje mïsse akt tjuvtjede dellie maanatjinie dan bïjre soptsesth: " Åå, vuartesjh, klabpa tjaebpies? Datne sïjhth dam utnedh?" Gosse datne maanetjen skraejriem dåarjelieh, dle maanetje dååjroe maahta datnine govlesadtedh.
- Juekieh hijven domtesh dov maanatjinie guktie dah domtesh stoerre jïh hijven sjidtieh. Muvhtene slïedte lyjhkoe ajve datnem vuartasjidh mearan datne dam suvhtedh. Aavodh slïedten åvteste gosse dïhte dov ååredæjjam gearoeminie.
- Gosse dov slïedte ij dan hijven utnieh jïh båånhtserostoe, dle viehkiem daarpesje guktie maahta soelkedidh. Öörnedh slïedten domtesh, soptsesth dej bïjre jïh dejtie jååhkesjidh. Vuesiehtimmien gaavhtan naemhtie: "åå , åå , datne ånnetji ovvïssjeles daelie - jaavoe, lij guhkiem vuertedh beapmoem åadtjodh." Gosse dov slïedten tjarke domtesh, dle sïejhmemes sæjhta edtjh dam lutnjedh jïh steeredh.
- Muvhtene slïedte daarpesje lïegkestidh. Årroeh toleraante, aellieh destie mïnnh. Årroeh slïedten luvnie aaj gosse ij dutnjan vuejnieh, jïh vuertieh ånnetji guktie dïhte riejries vihth. Naemhtie maanan aajlam eevtjh jïjtje jaskedidh.
- Minngemes: Ih datne dov maanan maehtieh fer jïjnjh gieriesvoetine geevtedh. Gosse dijjieh aavoem juekede, jïh boelhkh utnijidie guktie murriedidh jïh ånnetji ånnetji mubpine tjahkasjidh jïh gijhkierdidh, dellie daejrebe daate hijven aajlabigkemasse. Datne vueptesth slïedth eah maehtieh nuekies stååkedimmieh åadtjodh mah leah daajroes jïh jievkehtimmiem åtna, vuesiehtimmien gaavhtan laavlome "Sjamma sjamma" jallh " titt-tei" - stååkedimmie?
Jis aajhtsh geerve dutnjien tennisem spealadidh dov slïedtine? Datne ovvihties jïh raessesne guktie edtjh maanatjasse altese "serverem" bååstede seedtedh jallh damth mij ij gååvnesh jïh eah eevre nahkesjh sinsitnine årrodh? Datne ih leah oktegh. Gaskesadth dov healsoejarngem - dah daejrieh datne dam bööretjommesem dov maanatjasse sïjhth. Dah jïjnje daejrieh ektiedimmiej jïh aktivyöki barkoen bïjre eejhtegi jïh maanaj gaskem.
Tïjje dehtie nåajsan goske maanetje 2 jaepieh illie joekoen vihkeles maanetjen evtiedimmien gaavhtan. Daan boelhken maanetje hijven jïh stabijle geerve almetjh daarpesje dan bïjre, juktie bööremeslaakan evtiedidh. Datne maanetjen vihkielommes aajlabigkije.
Sisvege daennie sæjrosne lea evtiedamme laavenjostosne psykologe Ida Brandtzæg jïh Stig Torsteinson , mah gelkieh ektiedimmiepsykologijese barkedh
